Prihodnost bo v znamenju delitve, elektrike in avtonomije … Vsaj, če gre soditi po razmišljanju predstavnikov novih visokotehnoloških podjetij, ki s svojo vizijo in aktivnostmi že ta trenutek korenito posegajo v ustaljene smernice mobilnosti.
“Prvaki” na globalnem, evropskem in slovenskem področju so enotnega mnenja, da bo prihodnost precej drugačna, v procesu sprememb pa se nahajamo že ta trenutek. Gre za mednarodno podjetje s svojo transportno mrežo Uber, evropskega avtobusnega operaterja FlixBus ter slovensko carsharing shemo Avant2Go.
Če bi vsi uporabljali njihove storitve, bi Ljubljana dobila 300 novih nogometnih igrišč
Pereči problemi trenutnega načina življenja, ki so povezani predvsem z lastništvom avtomobila, se močno odražajo v preobremenjenosti okolja. Prometni zamaški, onesnaženje in prekomerna zasedenost mestnih površin s parkirišči so posledice neučinkovite rabe dobrin. Avtomobil človek v povprečju uporablja manj od 10 odstotkov časa svojega lastništva, ves ostali čas pa ta predstavlja le drago in neuporabno dobrino.
“New kids on the block” pomirjajo strasti
“New kids on the block”, kot se sami radi poimenujejo, se na preudaren način spopadajo s težavami. Ameriško podjetje Uber je nastalo pred sedmimi leti in je s svojim delovanjem ter naglo rastjo že poseglo v pojmovanje mobilnosti. Prilagodljiv, zanesljiv in dostopen način prevoza zaradi svojega načina poslovanja razburja taksiste, a odgovorni pri Ubru zatrjujejo, da gre zgolj za nerazumevanje. Uber ni konkurenca taksistom, pač pa lastništvu avtomobila. Tej trditvi se pridružujejo tudi pri Avant2Go.
Ljubljančani so t. i. car sharing v svojem mestu lahko začeli koristiti v letošnjem poletju. Ekipa Avant2Go želi s svojim entuzijazmom ter resnim, a sproščenim pristopom popolnoma zadovoljiti svoj uporabniški krog, ki postaja vse širši. Storitev navdušuje uporabnike, ki tudi sami proaktivno sodelujejo. Do konca leta bo v shemi že 50 vozil, stalnica pa je odpiranje novih postajališč.
Človek bi pomislil, da se bo avtomobilska industrija, katere cilj je prodati čim več vozil, uprla. Pa temu ni tako. Ekipa ljubljanskega car sharinga Avant2Go uspešno sodeluje s proizvajalcema Renault in BMW, pa tudi s podjetjem Autocommerce, ki zagotavlja električne Smarte. Tudi pri Ubru se naslanjajo na proizvajalca Volvo in Toyota. Obe podjetji namreč nujno potrebujeta zanesljive in visokokakovostne produkte, da zagotavljata kar se da visok nivo storitev.
Avtobusni operater, ki nehote vrši pritisk celo na Deutsche Bahn
Podjetje, ki je v svoji osnovi avtobusni operater, a za poslovanje uporablja visokotehnološke rešitve, je v Nemčiji nastalo šele leta 2012. Flixbus je v primerjavi s tradicionalnimi podjetji na svojem področju postavil nove standarde. Sami se velikokrat znajdejo v primežu neugodnih okolij v določenih državah (predvsem zaradi zakonskih regulativ). Če pa se trg zanje odpre, lahko tovrstna storitev povzroči tektonske premike v lokalnem poslovnem okolju. O tem zgovorno priča nemški primer, ko je bil zaradi padca konkurenčnosti k spremembam primoran poseči celo “dinozaver” Deutsche Bahn (nemške železnice).
Od Ljubljane do Münchna kar sedemkrat dnevno
Ste vedeli, da je Flixbus prisoten tudi že v Sloveniji? Najzanimivejši je primer stalne povezave z Münchnom. Na tej relaciji Flixbus potnike prepelje kar sedemkrat dnevno. Svojevrsten dosežek je tudi spodbuda ljudi k potovanjem, saj pri Flixbusu zatrjujejo, da nekateri izmed njihovih potnikov potujejo izključno zato, ker jih je v to prepričala njihova ponudba.
Avtonomna vožnja trka na vrata
Zdi se, da je avtonomna vožnja naslednji mejnik v razvoju avtomobilske tehnologije. A premiki na tem področju se dogajajo relativno počasi, saj gre za zelo občutljivo področje. Tri prepreke ločijo voznike od zgolj brezskrbnega sedenja (morda pa tudi ležanja) v vozilu, medtem ko bo to zanj opravilo ves posel. Še najmanjša izmed njih je tehnologija, ki je praktično pripravljena. A zelo pomemben aspekt avtomobilske avtonomije je radikalno zmanjšanje nesreč, ki so bile doslej v 90 odstotkih posledice človeške napake in zagotavljanje tega je na plečih tehnologije. Iz tega izvirata tudi druga in tretja prepreka – nezaupanje ljudi in zakonske regulative, ki trenutno še ne dovoljujejo povsem avtonomne vožnje.