“World wildlife day – 3. marec” je Organizacija združenih narodov pred leti uvedla z mislijo na pretirano izkoriščanje okolja in naravnih virov, ki vpliva na dobrobit prostoživečih živali in rastlin. Dejstvo je, da je človek za potrebe lastnega napredka v zadnjih stoletjih naravo pretirano izrabljal. Tudi za ceno tega se danes nahajamo na točki, ko je naša tehnologija toliko napredna, da lahko naravi začnemo dobro vračati z dobrim …
Sodobni človek ima ob lastnih ciljih v zavesti tudi skrb za okolje in kakovost življenja. In ta sodobni človek bo danes pomislil, kaj lahko že ta trenutek naredi v smeri ohranjanja okolja. Pomembno je, da pogledamo v smer načel trajnostnega sobivanja. Na področju človekove mobilnosti verjamemo, da je ena izmed poti v tej smeri (električni) car sharing.
Klasični car sharing v svetu ni nov pojav. Prve ideje o izvedbi tovrstnih sistemov mobilnosti so stare že več kot pol stoletja. No, za prvo zapisano velja ideja švicarskega podjetja, ki se je ukvarjalo z oddajo stanovanj. Svojim podnajemnikom so vozila v souporabo ponudili že leta 1948. Večji projekti s tega področja so se začeli rojevati v 70. letih preteklega stoletja …
Prioriteta souporabe vozil je (bila) običajno njena dostopnost. Če pred desetletji temu še ni bilo tako, je danes avtomobil relativno enostavno dostopna dobrina. Avtomobil je človeku postal komoditeta, to pa je privedlo do problema preobremenjenosti okolja, še posebej urbanih središč. Ljudje se v vozilih namreč pogosto prevažajo sami, kar na cestah povzroča prometne zamaške, vozila pa večino časa stojijo neizkoriščena na parkiriščih. Slednja v mestih zavzemajo občutno prevelik del površin.
V car sharing shemi lahko eno vozilo, kakršno je denimo Renault Zoe, s cest umakne tudi več kot 10 lastniških vozil
Car sharing predstavlja alternativo klasičnemu lastništvu vozila, s tem pa ne utrpi udobje pri naši mobilnosti. Študije nakazujejo, da vsako posamezno vozilo v shemah car sharinga s cest umakne tudi več kot 10 vozil v zasebni lasti. To za ekosisteme mest pomeni tri ključne prednosti: Zmanjšanje potrebe po parkirnih mestih, zmanjšanje gostote prometa in zastojev ter zmanjšanje škodljivih izpustov toplogrednih plinov in hrupa.
Pomemben vidik je zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv
Car sharing zaradi spremenjenih navad ljudi torej že sam po sebi zmanjšuje obremenitev za okolje. Če temu dodamo še dimenzijo popolne elektrifikacije, so lahko učinki še bolj pozitivni. Električna vozila za svoje delovanje namreč ne potrebujejo fosilnih goriv – seveda, če vzamemo v zakup, da je električna energija, ki jih žene, pridobljena od obnovljivih virov. Prav tako je pomembno, da je ekološko neoporečna tudi sama proizvodnja tovrstnih vozil.
Dobro prakso ponuja BMW s svojo serijo vozil “i”
Na tem mestu velja omeniti dobro prakso, ki jo že nekaj časa izvaja bavarski proizvajalec vozil BMW. Slednji je skrbi za okolje pozornost posvetil na vseh področjih. Že sama proizvodnja vozila poteka zgolj s pomočjo obnovljivih virov energije. Obrat v Lepizigu, ki izdeluje modele BMW-jeve serije “i”, žene vetrna energija, ki jo pridobivajo na samem licu mesta. Za dele vozil iz ogljikovih vlaken skrbi tovarna v ZDA. Tamkajšnjo proizvodnjo žene energija pridobljena iz hidroelektrarn. Vozila so sicer v veliki meri sestavljena iz obnovljivih in tudi že recikliranih materialov. BMW i3 je tudi zelo priljubljen član flote Avant2Go.
Prvi “visokotehnološki” car sharing projekt je bil zagnan v Amsterdamu v zgodnjih 70. letih. Ambiciozni ustvarjalci so tačas izjemno sofisticiranemu projektu nadeli ime Witkar. Šlo je za serijo majhnih električnih vozilc. Rezervacije in zaključki najemov so bili zasnovani preko elektronskega sistema, prav tako pa so načrtovali postavitev večjega števila postaj, ki bi pokrivale celoten Amsterdam. Do leta 1986 so vozila nizozemskega car sharing sistema dnevno prevažala že preko 4.000 registriranih uporabnikov.
Souporaba električnih vozil nam predstavlja korak v razmišljanju, da naravi želimo dobro vračati z dobrim. Obenem seveda ne more biti zdravilo za vse obremenitve, ki pestijo naš planet. Da bi prispevali k dobrobiti naravnih habitatov in prijaznejšemu sobivanju človeka z drugimi živimi bitji, se moramo ozreti k našemu načinu življenja. Celostna slika sestoji iz vrste dejavnikov – veliko od teh pa je povezanih z načinom našega transporta.
Ozreti se moramo k svojim dnevnim navadam
Car sharing človeku ponudi možnost, da se znebi bremen lastništva avtomobila in družbi ponudi pomemben doprinos k učinkoviti, novi mobilnosti. Uspeh slednje je odvisen tudi od napredka drugih dejavnikov, na področju transporta denimo učinkovitosti javnega prevoza, prevozov na klic ter še nekaterih alternativnih možnosti premikanja (po mestu), izobraževanja o razpoložljivih alternativah, pripravljenosti na medgeneracijsko okoljsko solidarnost … Potenciala je ogromno in še zdaleč ni izkoriščen Kaj bo torej tisto, kar bomo že danes storili za boljši jutri? 😉