Zadnje obdobje, na katerega je nekoliko vplivala tudi minula finančna kriza, je pospešilo rast različnih modelov souporabe. Mlajše generacije imajo namreč nekoliko drugačen vrednostni sistem in na lastništvo materialnih dobrin ne gledajo več kot na nujo. Zato so vse bolj naklonjene delitveni ekonomiji, ekonomiji, ki prednost pred lastništvom daje vsesplošni dostopnosti. Tako je ena dobrina na voljo več uporabnikom, med ponudnikom in povpraševalcem pa ni več posrednika.
Posamezniki so nad tem konceptom navdušeni, saj prinaša nižje stroške uporabe ali najema. Poleg finančnega prihranka prinaša še prihranek pri prostoru za skladiščenje in ne nazadnje ima ekološko noto, saj manj stvari na splošno prinaša tudi manj odpadkov.
Med najbolj izpostavljenimi podjetji, ki temeljijo na delitveni ekonomiji, sta gotovo Airbnb, spletna platforma, ki združuje ponudnike zasebnih domovanj, in Uber, spletna platforma, ki povezuje iskalce prevoza z njegovimi ponudniki. Podobne prakse souporabe oziroma co-sharinga se vse pogosteje pojavljajo pri nas, začenši s področjem mobilnosti.
Avtomobili
Z občasnim deljenjem avtomobila uporabniki prihranite dragocen čas in denar. Najem je mogoč kadarkoli in za poljuben čas. Elektronska rezervacija, prevzem in vračilo delujejo po načelu “postrezi si sam”, hkrati pa nimate skrbi z registracijo, zavarovanjem in čiščenjem vozila.
Za tiste voznike, ki avtomobila ne uporabljajo vsak dan oziroma letno ne prevozijo več kot 10.000 kilometrov, je bolje, da se lastnemu vozilu odrečejo in se pridružijo skupnosti car sharinga, kažejo raziskave. S tem poskrbijo za okolju prijazno mobilnost in visok prihranek, za katerega so pred leti na Univerzi Berkeley ugotovili, da se giba med 121 in 392 evri mesečno.
Medtem ko so v Evropi uveljavljeni koncepti souporabe večinoma z običajnimi vozili, Avant2Go odlikuje povsem električni vozni park.
K temu načinu souporabe je pristopila tudi država; ministrstvo za javno upravo je sklenilo pogodbo za enoletni poskusni najem, ki jih bodo koristili zlasti za službene poti. Da je država pristopila k tej okoljski iniciativi je še posebej pomembno zato, ker bodo v prihodnosti – ko lastništvo avtomobila predvidoma ne bo več nuja – med večjimi kupci avtomobilov prav države, mesta, občine in ne več posamezniki. Ti bodo lahko plačevali zgolj naročnino za njihovo souporabo.
Kolesa
Podobno kot car sharing delujejo sistemi deljenja koles, za katere po navadi skrbijo občine. Te v zameno za simbolično naročnino postavijo postajališča, skrbijo za kolesa ter jih premeščajo po postajališčih, kjer jih zmanjka. Za določene časovne intervale je kolesarjenje ponekod brezplačno ali po izjemno nizki ceni, s čimer mesta spodbujajo dostopno alternativo motoriziranemu transportu. S tem zmanjšujejo gnečo, hrup in onesnaženost zraka, uporabniki pa se izognejo skrbem o tatvini, vandalizmu in pomanjkanju parkirnih prostorov.
Deljenje koles na stari celini poznamo že od šestdesetih let, vendar se je ta možnost dodobra razmahnila komaj ob prelomu tisočletja. Tovrstna souporaba je posebej priljubljena na Kitajskem, imamo pa jo tudi v Sloveniji – dobro znana primera sta na primer sistema Bicikelj (Ljubljana) ter Kr-s-kolesom (Kranj).
Prav tako je vse bolj razširjena souporaba električnih koles, ki za razliko od običajnih koles, pomagajo krmariti do kolesarjem neprijaznih, zaradi višine in nagiba manj dostopnih točk.
Stanovanja
Ekologi in ekonomisti so v minulih letih problematizirali vse nižje število stanovalcev v domovanjih, med tem ko se številni mladi zaradi visokih cen nepremičnin niso mogli osamosvojiti. Kot odgovor na to so se pojavile stanovanjske zadruge, ki množično uspevajo v Nemčiji, Švici in na Nizozemskem.
Stanovalcem za nizko najemnino nudijo trajnostno naravnana stanovanja, v katerih so jim na voljo skupnostni prostori, denimo s pralnico ali prostorom za delo. Pri tem naletimo še na en model souporabe – coworking (sodelo), pri katerem si samozaposleni delijo delovni prostor.
Koncepti souporabe nepremičnin so namenjeni tudi turistom. Od leta 2003 obstaja CouchSurfing, spletna platforma, ki omogoča brezplačno »surfanje« svojih članov na kavču (postelji, na tleh) pri neznanem gostitelju. Takšno surfanje je razširjeno v 97.000 različnih mestih v 250 državah.
Turistično souporabo je leta 2008 uveljavil še Airbnb, ki je za razliko od Couchsurfinga plačljiv. Vendar omogoča bolj poceni prenočišča kot denimo hoteli in apartmaji, in sicer na podobno elitnih lokacijah. V 65.000 mestih v 191 državah oddajajo več kot tri milijone stanovanj.
Vrt
Deljenje vrta ali njive je del urbanega kmetovanja, pri katerem lastnik zemljišča prispeva prostor, pridelovalec pa na njegovi zemlji goji sadje in zelenjavo. Ta izkupiček se nato razdeli med oba.
Poseben primer tega so skupnostni urbani vrtički, ki se pojavljajo v mestih in pri katerih vrtičkarji zasedejo proste, nezazidane površine in v želji po zdravem in kakovostnem življenju, trajnostni preskrbi z lokalno prehrano, na njih pridelujejo povrtnine.
Pripomočki
Ker je pri mlajših generacijah vrednota lastnine v zatonu, se pojavlja vedno več iniciativ za deljenje hišnih in drugih pripomočkov, ki jih ne uporabljamo vsak dan, so dragi ali doma zanje nimamo prostora. Na spletu si lahko za simbolično plačilo sposodite od kosilnic in projektorjev do kruhomata in aparata za mletje mesa.
Oblačila
Modni trendi se menjajo čez noč, mnogi se svojih oblačil naveličajo ali jih prerastejo. Zato se pojavljajo trgovine in spletne platforme, ki za nizko ceno spodbujajo kroženje oblačil med več uporabniki.
Imate morda še kakšno idejo, kako bi lahko z deljenjem določene dobrine naša življenja lahko naredili bolj preprosta? 🙂
