Odrekanje ni beseda, ki bi jo v Emiratih prav dobro poznali. Luksuz, udobje in obilje so bolj običajni pridevniki, ki opisujejo tukajšnji način življenja.

Ob naglem razvoju je poraba bencina, elektrike in vode v državi s tako surovimi naravnimi pogoji, logično, eskalirala do višav. Leta 2009 so bili prebivalci Emiratov celo na prvem mestu po višini ogljičnega odtisa na osebo na svetu. Samo emisije ogljikovega dioksida so se med letoma 1990 in 2008 povečale iz 60.8 na 146.9 milijnov ton.

K sreči so se voditelji zavedli posledic nezadržne rasti preden bi bilo prepozno …

S konstantnim uresničevanjem sleherne potrošnikove želje bi namreč hitro izčrpali redke in dragocene vire, ki so na voljo v puščavi. Če niso želeli “odrezati veje, na kateri sedimo”, je bilo ključnega pomena, da so začeli s spreminjanjem načina dela in upočasnili brezglavo rast gospodarstva.

V nasprotnem primeru bi nas namreč čakal hladen tuš. Dobesedno. Dvig morske gladine za samo 1 meter bi namreč zalil skoraj 1200 km2 obalnih površin. Večina pomembne infrastrukture in prebivalstva se nahaja ob vodi, zato bi to pomenilo katastrofo uničujočih razsežnosti in med drugim izničilo delo na projektih, ki so domačinom v ponos.

Seveda pa spremembe ne bodo mogoče kar čez noč. Lahko bi celo rekli, da je eksplozivna rast od Emiratov terjala manj truda, kot ga bo sedaj potrebnega za njeno upočasnitev.

Ob praktično neomejeni finančni podpori se je država zgodovinsko gledano razvila skoraj čez noč. Leta 1971 je na tem, ljudem neprijaznem, delčku sveta živelo le 300 tisoč prebivalcev. Danes nas je že več kot 9 milijonov in nič ne kaže, da se bo priseljevanje ustalilo pri tej številki.

Visoki standardi in pričakovanja, ki so jih sami vzpostavili z namenom razvoja turizma, so sedaj tisti, ki zahtevajo porabo največjega dela virov. Ključni izzivi bodo tako v prihodnje predstavljali ravnanje z odpadki, ki se sedaj pogosto odvažajo kar v puščavo, ter omejevanje posledic desalinizacije in zmanjšanje števila lastniških vozil.

Z odvzemanjem soli morski vodi (desalinizacija) se namreč trenutno pridobi največji del pitne vode, žal pa to ni brez posledic za okolje. Umetno odvzeta sol se, zaradi nižjih stroškov, pogosto vrne kar nazaj v morje. Posledično postaja zalivska voda vse bolj slana, kar začenja ogrožati celoten ekosistem, ki je že tako ranljiv zaradi dvigajoče se temperature.

Tudi zmanjšanje lastniških vozil bo precejšen izziv za državo, kjer denar ni ovira in si številni prebivalci lahko privoščijo tudi celo nekaj 10 vozil na osebo! Gorivo se trenutno še pogosto porablja enako nesmotrno, saj zaradi nizkih cen prebivalci niso motivirani, da bi ga porabljali bolj varčno.

Ne glede na omenjeno, si je Dubaj zadal do leta 2021 postati najbolj trajnostno pametno mesto na svetu. Inovativne rešitve in pametna tehnologija stopajo v ospredje in obetajo rezultate, ki jih človeška disciplina trenutno ni zmožna doseči s pomočjo odrekanja in varčnosti.

Med drugim odgovorni tako že snujejo pametne soseske, ki bodo v celoti temeljile na pametni tehnologiji. Vse od javne razsvetljave, kanalizacije in namakalnih sistemov bo temeljilo na pametnih sistemih, ki bodo z optimizacijo zmanjšali stroške in porabo virov na minimum. Stroški kanalizacije naj bi se tako na primer zmanjšali za 70%, za namakanje pa bo potrebne kar pol manj vode kot sedaj.

Trajnost je tudi ena izmed glavnih tem Expa, ki ga bo leta 2020 gostil Dubaj. Organizatorji obljubljajo, da bo kar polovica električne energije za ta dogodek pridobljena s pomočjo obnovljivih virov. Ravno tako se trudijo, da bi za gradnjo uporabljali trajnostne materiale in konstrukcijo prizorišča pozneje ponovno uporabili za izgradnjo nadaljnje infrastrukture.

Lahko bi rekla, da je pot do sprememb še dolga. Za mnoge je metanje odpadkov iz vozila tu žal še vedno nekaj povsem normalnega. Po kampiranju na plaži in v puščavi za obiskovalci skoraj brez izjeme vedno ostajajo smeti.

Vožnja po puščavi me v bistvu zelo spominja na turkizne plaže v Aziji. Žal ne samo zaradi eksotične podobe, ampak predvsem zato, ker oboje spominja na divja smetišča. Tukaj pridemo na vrsto mi. Velikopotezni trajnostni načrti so sicer super, ampak na posameznikih leži odgovornost, da vsak dan sproti sprejemamo pametne odločitve in se trudimo vire porabljati čimbolj smotrno.

Ljudje smo v Dubaj poleg različnih kultur prinesli tudi zelo različen odnos do okolja. Ključnega pomena je, da se ljudi sploh začne ozaveščati glede pomena varstva okolja. Izvedeni so že bili različni programi po šolah, kjer so se otroci učili varčevanja z vodo in elektriko ter ločevanja odpadkov. Na mlajših generacijah tako sedaj leži odgovornost, da to poslanstvo vzamemo resno in se odkupimo za grehe prejšnjih generacij, ki so kvantiteto tako rade enačile s kvaliteto.

Kim že leto dni prebiva in dela v Dubaju (ZAE). Pred selitvijo je v Sloveniji uporabljala sistem souporabe vozil Avant2Go. Pred časom smo na našem blogu predstavili tudi njen pogled na primerjavo slovenske in dubajske vsakdanje mobilnosti.