Ljubljana ni le politično, znanstveno in kulturno središče Slovenije, pač pa vse bolj (pa tudi vse hitreje) postaja evropski zgled pametnega mesta, ki skuša na domala vseh nivojih poskrbeti za čim višjo kakovost življenja svojih prebivalcev. Eno najpomembnejših področij, ki mu Mestna občina Ljubljana posveča veliko pozornosti, je učinkovita in trajnostno naravnana mobilnost.
Ljubljana uspešno sledi cilju biti mesto po meri svojih prebivalcev
Več kot 288.000 stalnih prebivalcev, pa tudi preštevilni vsakodnevni obiskovalci in turisti pomenijo relativno visoko mero obremenitve za prometni ekosistem srednje velikega evropskega mesta, kot je Ljubljana. Odgovorni zato stremijo k zagotovitvi kakovostnih, učinkovitih in raznolikih načinov mobilnosti – po meri potreb občanov.
MOL si prizadeva zmanjšati število vozil, ki zasedajo prostor v mestu. Zavzemajo se, da bi morali biti tisti avtomobili, ki pripeljejo v mesto čim bolj zasedeni ter prijazni okolju.
Naš sistem souporabe električnih vozil Avant2Go – mimogrede, s koncem meseca junija bomo obeležili prvo obletnico predstavitve v slovenski prestolnici – je le ena izmed praks nove mobilnosti, s katero se ljubljanski promet pomika proti trajnostnemu polu. Dosedanje izkušnje rastočega števila uporabnikov kažejo, da Avant2Go z ostalimi trajnostnimi načini mobilnosti, ki jih Ljubljana ponuja v vse večji meri, sodeluje komplementarno. Pa si oglejmo, kaj vse nam na tem področju prinaša mestni razvoj.
Avant2Go car sharing je svojo pot začel v prestolnici (foto: Žiga Intihar).
Električni pogon je okolju bolj prijazen kot fosilna goriva, še posebej, kadar je v povezavi z obnovljivimi viri energije. Da bi bila uporaba električnih avtomobilov v Ljubljani in njeni okolici mogoča, se tam že nahaja okoli 100 polnilnih postaj. Vse bolj razširjena (tudi v floti občinskih službenih vozil) je tudi uporaba vozil s pogonom na metan/stisnjen zemeljski plin.
BicikeLJ beleži prek 100.000 registriranih uporabnikov (foto: MOL)
Avant2Go uporabnikom 24 ur na dan, 7 dni v tednu ponuja preprosto uporabo sistema. Podobno filozofijo na dveh kolesih ponuja sistem Bicikelj, ki je že od samega pričetka odlično sprejet. Uporabniki kolesa preko pametnega sistema najamejo in vrnejo na poljubni lokaciji – po Ljubljani jih je v tem trenutku razporejenih 38. Souporaba klasičnih koles je v Ljubljani do danes postala izjemno priljubljena, saj je število registriranih uporabnikov že preseglo število 100.000.
V okviru sistema Bicikelj je na voljo 38 postajališč, ki so med seboj oddaljena približno 300 do 500 metrov, so lahko dostopna ter idealna za premagovanje kratkih razdalj. Ljubljana sicer velja za eno kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu.
Skupaj z učinkovito in fleksibilno organiziranim ter cenovno dostopnim javnim prevozom (znotraj območja LPP v radiju 300 m oziroma 5-minutnega dostopanja okoli avtobusnih postajališč živi 80 % vseh prebivalcev), lahko omenjeni rešitvi pomenita občutno razbremenitev za okolje. Manjši so izpusti CO2, poleg tega pa manj zastojev pomeni tudi manjšo časovno obremenitev pri mobilnosti meščanov. Ljubljanski potniški promet se usmerja tudi v postopno elektrifikacijo svoje ponudbe mobilnosti. Tako so pred časom nadgradili storitev prevoza na klic z osebnimi električnimi vozili e-Golf, ki se bo izvajala na območjih, kjer avtobusi vozijo redkeje in kjer je manjše število potnikov. Storitev je imenovana Eurban in je za zdaj še v testni fazi.
V Ljubljani smo priča postopni elektrifikaciji voznih parkov službenih vozil in vozil javnega prevoza
Ob zmanjševanju števila vozil bo sčasoma vse manjša potreba po parkirnih površinah, ki se že v tem trenutku selijo na obrobje Ljubljane. Vse bolj je priljubljena uporaba parkirišč po sistemu P+R. Pri slednjemu uporabnik pusti svoj osebni avtomobil na parkirišču na obrobju Ljubljane, nato pa presede na avtobus, s katerim se odpelje v središče mesta. Tovrstnih parkirišč je v Ljubljani trenutno pet, in sicer na Dolgem mostu, Barju, v Stožicah, Studencu ter na Ježici.
Trend večjih mest po svetu narekuje, da se vozila z motorji z notranjim izgorevanjem postopno umikajo iz središč mest. Tudi Ljubljana z nekaterimi zgledi že gre v to smer, na primer z omejevanjem prometa na nekaterih ulicah in rastjo števila parkirnih mest in polnilnih postaj za električna vozila. (foto: MOL)
Parkirne površine bodo tako lahko v prihodnje spremenjene v prostore, ki bodo še povečali kakovost življenja prebivalcev mesta – npr. parke ali območja za pešce. Slednja so bila v preteklem obdobju v Ljubljani precej razširjena. Zaprto je središče mesta – najbolj opazna je sprememba Slovenske ceste, kjer odslej vozijo le še avtobusi ter nekatera električna vozila, ki jih je občina uvedla za lažje premagovanje razdalj na teh območjih. Gre za odličen model sobivanja med različnimi modalnostmi prestolnice.
S prenovo Slovenske ceste se je na tem območju občutno zmanjšalo onesnaženje z izpušnimi plini in hrupom (foto: MOL)
Za tiste, ki jim pešačenje predstavlja težje premostljivo oviro pa so na voljo okretna električna vozila z imenom “Kavalir”. Po središču Ljubljane vozijo z nizko hitrostjo, zato jih lahko uporabniki ustavijo kar med vožnjo. Prav tako so uporabnikom na voljo na klic. Po izkušnjah različnih uporabnikov ta storitev upravičeno nosi svoje ime – vse skupaj je namreč prav kavalirsko :).
Po središču Ljubljane se prevaža pet “Kavalirjev” (foto: MOL)
Po redni ljubljanski turistični krožni poti vozi tudi električni turistični vlakec Urban. Z njim si lahko turisti brez hrupa in emisij ogledajo najpomembnejše ljubljanske znamenitosti, saj je opremljen s vso pripadajočo video in avdio opremo. Razvoj in izdelava tega vozila sta plod slovenskega znanja, v rokah MOL pa je vlakec deležen tudi intenzivnega testiranja in povratnega odziva snovalcem za izboljšave.
Urban trenutno ni v pogonu, a se bo kaj kmalu vrnil na ljubljanske ulice (foto: MOL)
Slovenska prestolnica tako s časom še bolj upravičuje naziv “Zelena prestolnica Evrope”, ki ga je nosila v letu 2016. Še naprej je cilj nadomestiti dosedanji prometni sistem z energetsko bolj učinkovitimi, okoljsko čistejšimi, prostorsko manj potratnimi in bolj zdravimi oblikami prometa v mestu in regiji, obenem pa spremeniti potovalne navade ljudi in izboljšati porazdelitev njihove mobilnosti. Kljub vsemu se ne smemo zanašati zgolj na ukrepe občin, pač pa mora vsak posameznik že s svojim razvojnim in racionalnim delovanjem poskrbeti za večjo kakovost bivanja …
Kako kakovosten bo naš življenjski prostor, mora biti v prvi vrsti odvisno od nas samih … 🙂
