Danes, 28. julija 2022, bi se moral svet ustaviti. Tovarne bi prekinile z delom, avtomobili bi ostali parkirani na domačih dvoriščih, ustavila bi se množična potrošnja v veleblagovnicah, intenzivno kmetijstvo, množični turizem, pod velikim vprašajem bi bila zadostna energetska oskrba prebivalstva – in tako bi ostalo vse do leta 2023. Si predstavljate?
Tako drastične ukrepe bi morali sprejeti na današnji dan, saj prav ta velja za prelomnico, ko začnemo živeti “na kredit”. 28. julij je namreč letošnji “dan okoljskega dolga”. Tako so ga poimenovali v organizaciji Global footprint network, ki se ukvarja s spodbujanjem znanosti in znanja o trajnostnem načinu življenja.
To pomeni, da smo ljudje že danes porabili zalogo naravnih virov, ki nam jih je naš planet sposoben ponuditi v enem letu. Za naš današnji način življenja in današnji nivo potrošnje bi tako potrebovali kar 1,75 Zemlje.
Podatek je še toliko bolj skrb vzbujajoč, ko govorimo o “dnevu okoljskega dolga” za posamezne države. Slovenija spada med najbolj razvite države na svetu in te po pravilu trošijo naravne vire bistveno bolj intenzivno od manj razvitih. Tako pri nas “na kredit” začnemo živeti že v aprilu, glavni razlog za prekomerno porabo naravnih virov pa so prav naše mobilnostne navade.
Prehod na trajnostno mobilnost je nuja
V večini Evropskih držav je glavno gonilo ogljičnega odtisa prehranski sistem, ki je vse bolj prilagojen hitremu življenjskemu tempu Evropejcev (procesirana hrana bogata s sladkorji, vse več potrošnje mesa …), Slovenija pa velja za Evropsko posebnost, saj pri nas eno največjih obremenitev za okolje predstavlja mobilnost.
Strokovnjaki Global footprint networka tako zagovarjajo uporabo javnega prevoza, deljenje osebnih avtomobilov in uporabo obnovljvih virov energije za pogon vozil. Pri nas imamo danes namreč registriranih skoraj 1,2 milijona osebnih vozil (to število se vsakoletno kljub krizam še povečuje), tem pa moramo dodati tudi množičen tovorni in potniški tranzit zaradi lege naše države ob pomembnih panevropskih koridorjih.
Posameznik potrebuje tudi primeren sistem
28. julij je tako primeren dan za opozarjanje in spodbujanje k trajnostni mobilnosti. Za udejanjanje trajnostnega načina življenja je namreč v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik. Vendar, ko je govora o mobilnosti, slednji vsekakor potrebuje tudi učinkovite sisteme, ki mu to omogočajo.
Številne primere dobrih praks, ki odmevajo tudi po Evropi, najdemo v naši prestolnici. Slednja je leta 2016 (tedaj smo v ekipi Avant car tu zagnali tudi prvi slovenski “car sharing” Avant2Go) razglašena za zeleno prestolnico Evrope, lani pa jo je organizacija European Best Destinations uvrstila celo na prvo mesto med zelenimi prestolnicami Evrope v zadnjih dvajsetih letih. Naziv “zelena prestolnica Evrope” je najvišje priznanje mestom na področju trajnostnega razvoja.
Žirijo, ki odloča o podelitvi te lovorike, so prepričali kakovost ljubljanskega zraka in vode, obsežne zelene površine na prebivalca, usmerjenost ljubljanske regije kot turistične destinacije, naravni turizem, možnost aktivnih počitnic ter nenazadnje urejenost javnega prevoza in kolesarskih poti.
Ocenjevalci so izpostavili, da je središče mesta že od leta 2008 zaprto za motorni promet, meščani in obiskovalci pa imajo številne alternativne možnosti mestne mobilnosti – na primer deljenje koles, deljenje avtomobilov in javni prevoz, ki se konstantno izboljšuje. MO Ljubljana namreč nadgrajuje vozni park z okolju prijaznimi vozili, optimizira in dodaja nove linije, poenostavlja načine plačevanja, skrbi za integracijo okoliških občin in subvencionira vozovnice. Vse značilnosti in najpomembnejše posodobitve lahko bolj podrobno preverite tukaj.
Ljubljana domači, Evropa svetovni zgled
Strokovnjaki Global footprint networka zagovarjajo trditev, da moramo biti Evropejci glavni pobudniki trajnostnega razvoja in zgled za vse svetovno prebivalstvo, mi pa dodajamo, da mora enak zgled za Slovenijo predstavljati naša prestolnica – ne le zaradi njenega uradnega statusa, pač pa tudi zaradi največje gostote prebivalcev in obiskovalcev. Ta pomeni največjo obremenitev za urbano okolje in posledično nevarnost za kakovost življenja.
Sami smo v Ljubljani leta 2016 kot pilotni projekt zagnali prvi domači sistem souporabe vozil. Ta se je danes že razširil v druga slovenska mesta (Maribor, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota) in celo v tujino (Zagreb, Dubrovnik), krogu uporabnikov pa se je pridružil že vsak stoti Slovenec. Vsako vozilo v souporabi lahko z mestnih ulic umakne tudi po deset lastniških vozil, kar pomeni manj gneče in onesnaževanja zraka v mestih ter bistveno manj površin, ki jih potrebujemo za parkirišča. Sistem souporabe Avant2Go je sčasoma postal vse širši in bolj priročen za večje število uporabnikov, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v bodoče.
Nove rešitve na področju mobilnosti predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku manjšanja okoljskega dolga, a probleme lahko resneje naslovimo le s kolektivnim sodelovanjem različnih deležnikov. Tako lahko namreč zagotovimo učinkovit sistem, ki bo omogočil “premik” dneva okoljskega dolga dlje proti koncu leta, nanj pa se bodo, kot se to že dogaja, močno pozitivno odzvali tudi njegovi uporabniki.
Več vsebin na našem blogu:
Uporabnik Mitja: “nisem skrival veselja ob prvi vožnji s Twingom”
